Analiza vode - KLOR
Analiza vode - klor: KLORIRANJE PITNE VODE
Kaj je kloriranje pitne vode?
Kloriranje je najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije pitne vode. Klor uniči bakterije in nekatere viruse, v običajnih uporabljenih koncentracijah pa ne uniči parazitov. Voda naj bo v stiku s klorovim sredstvom vsaj 30 minut. Po zaključku reakcij mora obdržati nekaj prostega preostalega (rezidualnega) klora. Koncentracija prostega preostalega (rezidualnega) klora v vodovodnem omrežju po opravljeni dezinfekciji naj znaša od 0,3 do 0,5 mg/l, lahko pa je tudi nižja, če glede na okoliščine upravljavec zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost pitne vode. Po stališču Svetovne zdravstvene organizacije znaša izračunana zdravstvena smerna vrednost prostega preostalega klora, 5 mg na liter vode.
Ali je voda v Sloveniji klorirana?
V Sloveniji obveznost dezinfekcije ali kloriranja pitne vode ni predpisana. Potrebo po dezinfekciji in njene načine ugotovi upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo za vsak način oskrbe posebej. Upravljavec mora zagotavljati skladnost pitne vode, kar velja tudi za nastanek neželenih snovi po kloriranju.
Kako vem ali je moja pitna voda klorirana?
Podatke o dezinfekciji oz. kloriranju vam lahko posreduje vaš upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo.
Prag vonjanja za klor v pitni vodi je okoli 0,6 mg/l, nekateri ljudje pa ga zaznajo že pri koncentraciji 0,2 mg/l. V topli vodi je vonj intenzivnejši. Če ima pitna voda vonj po kloru, se pri pitni vodi to ne obravnava kot neskladnost.
Klorirana voda in zdravje
Čeprav naj bi bila klorirana voda varna za pitje in kopanje, pa vedno več zdravnikov in okoljevarstvenikov opozarja, da ima dolgoročna izpostavljenost klorirani vodi nevarne stranske učinke. Pretirano klorirana voda je zlahka genotoksična, kar pomeni, da poškoduje človeški DNK, povzroči okvare ploda ali poškoduje DNK dojenčka! Klor povzroča astmo in razne alergije, motnje in slabo cirkulacijo srca in ožilja. Klor povzroča oksidacijo celic in nastanek prostih radikalov, kar vodi v prezgodnje staranje kože.
Pri tuširanju s toplo vodo se pore na koži odprejo, tako se klor še močneje absorbira. Klor tudi močno izsušuje in draži kožo, prav tako oči. Zaradi njegovega dražilnega učinka, lahko povzroči nastanek novih ali poslabša stanje obstoječih kožnih izpuščajev in aken. Klor povzroča izsušenost, srbečico, poškodovane in porozne lase, njihovo izpadanje, največkrat pa je tudi poglavitni krivec za nastanek prhljaja. Raziskava belgijskih znanstvenikov kaže, da se pri otrocih, ki še pred svojim drugim letom starosti plavajo v bazenih, pogosteje razvijajo simptomi, ki kažejo na bronhitis, astmo in alergije. Klor negativno vpliva tudi na okolje saj prispeva k uničevanju ozonske plasti.
Vir: NIJZ